Biološke čistilne naprave

biološke čistilne naprave, male čistilne naprave, komunalne čistilne naprave,

kompaktne čistilne naprave

                 
      

 

 

Čistilne naprave Prosigma so konstruirane tako, da ne potrebujejo posebnega vzdrževanja, je pa res, da je ne smemo pustiti brez vsakršnega nadzora, saj v njej potekajo občutljivi biološki procesi.

Prosigma vrši vzdrževanje, če se tako dogovorimo s pogodbo o vzdrževanju. Vsekakor pa smo vam na voljo z brezplačnimi nasveti na tel.:

 

 

Letno 1x do 2x je potrebno iz dna ČN odstraniti 20-30 cm (nikakor več !!) usedlin, kar je obenem največji od vseh vzdrževalnih posegov. To izvaja komunalno podjetje. Ob tej priliki očistimo tudi prekat pod vtokom, ker se tu na vrhu vode običajno nabere trda skorja, ki jo moramo odstraniti. 

 

Se ne zgodi nič hudega, saj ČN lahko obratuje še dan-dva brez posebne škode. Če traja zastoj več kot nekaj dni, se biološki procesi močno upočasnijo in učinek čiščenja pade.
Pri vnovični vzpostavitvi  prvotnih pogojev se stanje hitro normalizira. Vsak neobičajen dogodek zapišemo v obratovalni dnevnik.

 

 

Čistilna naprava Fluido ne povzroča nobenega hrupa.

 

 

Čistilno napravo lahko primerjamo z majhno farmo zelo malih, a vedno lačnih mikroorganizmov. Za svoje nemoteno delovanje potrebujejo zrak, vodo in hrano. Če smo dalj časa na dopustu (več kot štirinajst dni), hrane primanjkuje in mikroorganizmi pričnejo odmirati, s tem pa se čistilni učinek naprave močno poslabša. Tako kot mi, tudi mikroorganizmi ne morejo živeti samo od zraka in vode..
Pri vnovični vzpostavitvi  prvotnih pogojev se stanje hitro normalizira.

 

 

Neprijetne vonjave so znak, da je v ČN prišlo do gnitja, mikrobiološko čiščenje je moteno. Vzroka sta najpogosteje dva:
a. mikroorganizmi so nenadoma odmrli
b. v čistilni napravi se je nabralo že preveč odmrlega mulja.

 

Odmrtje mikroorganizmov povzročajo različna agresivna čistila oziroma spojine na bazi klora. Ker iz hiše v odtok običajno ne prihajajo drugi strupi, je potrebno čistila pozorno izbirati in pred nakupom preveriti, ali čistila vsebujejo klor. Mikroorganizmi se lahko navadijo na mnoge strupene spojine, le na klor nikakor ne , zato bodimo pri njihovi izbiri posebej pozorni.

Najpogostejši vzrok za neprijetni vonj iz ČN je prekomerna vsebnost odmrlega blata, ki ga moramo zato čim prej izčrpati.

 

Zaradi izredno hitrega metabolizma in sposobnosti razmnoževanja mikroorganizmov se le-ti ob ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev ponovno razvijejo sami od sebe v nekaj dneh (začetna količina koristnih bakterij se nahaja že ob samem izvoru fekalij). Kljub temu je priporočljivo, da novi soj bakterij vnesemo sami s posebnimi preparati, ki so na voljo pri dobavitelju ČN. To so preparati v prahu ali tekočini, ki poleg bakterij vsebujejo tudi potrebne encime in mikroelemente za čim bolj uspešno razmnoževanje le-teh.

 

Kot odpadno vodo iz gospodinjstva smatramo vodo, ki se v čistilno napravo, greznico ali kanalizacijo steka iz:
•  WC-jev,
•  kuhinje (ročno ali strojno pomivanje posode, pranje perila, čiščenje bivalnih prostorov...),
•  kopalnice (umivanje, kopanje, tuširanje),
•  v to skupino lahko pogojno štejemo deževnico in industrijsko vodo (hladilna voda, voda od čiščenja prostorov,...) pod pogojem, da ne presega 5% vsega ostalega dotoka odpadne vode.
 
VODA in SNOVI, KI NE SODIJO V ČISTILNO NAPRAVO:
•  deževnica več kot 5%;
•  podtalnica;
•  staljeni sneg, led;
•  kisline (pH vrednosti pod 6,5) in močni lugi  (pH vrednosti nad 8,5); 
•  soli v večjih koncentracijah;
•  gnojnica; 
•  močni strupi, umetna gnojila; 
•  olja in masti (mineralna olja, jedilna olja, masti !);
•  topila (bencin, topila za barve,..);
•  snovi, ki povzročajo močan smrad;
•  na vodi plavajoči delci ali težji nerazgradljivi delci (odpadki hrane, koruza, solata, krompir, olupki..);
•  vlažilni robčki, nerazgradljivi papir;
•  kondomi in damski vložki;
•  tekstil;
•  radioaktivne snovi (pr. iz zdravstvenih domov, bolnišnic,...);
•  vroča voda nad 35°C;
•  voda iz bazenov in jacuzzi-jev;

•  šopi las; 
•  močna barvila, odpadne barve.

 

Navedeno je potrebno upoštevati zato, ker komunalna služba ki mulj čisti, le-tega običajno testira glede vsebnosti nedovoljenih snovi. Če kvaliteta mulja ustreza, se nato odvaža v kompostarne, kjer ga izsušijo v kompost.