1. Preverite od koga kupujete - gre za zaupanja vrednega prodajalca, ki je na trgu že dolgo in ne deluje s pomočjo več podjetij? To navadno lahko pomeni tveganje za kupca, saj danes podjetje je, jutri pa več ne. Če le imate možnost preverite boniteto podjetja od katerega kupujete.
2. Preverite kdo proizvaja napravo v celoti. Ali je naprava sestavljena iz delov različnih proizvajalcev za katere ne veste porekla in kvalitete?
3. Ne zanašajte se na certifikat - to žal ni zagotovilo za dober produkt.
4. Prepričajte se koliko enakih naprav že deluje in koliko časa.
5. Prava tehnologija čistilne naprave je pomembna. Izberite tehnologijo, ki ne bo zahtevala, da v čistilno napravo dodajate kemikalije oz. ste kako drugače angažirani pri pospeševanju dobrega delovanja naprave.
6. Izberite ustrezno velikost čistilne naprave glede na porabo vode: s številom uporabnikov določimo hidravlično in biološko obremenitev čistilne naprave. Enota PE pomeni specifično porabo vode 150 l/osebo/dan (150 litrov vode na osebo na dan) in biokemijsko obremenitev 0,06 kg BPK5/osebo/dan.
7. Vgradnja na pohodno ali povozno področje? V obeh primerih je potrebno to načrtovati in ustrezno prilagoditi gradbena dela. Na povoznem področju je vgradnja nekoliko dražja, pokrov je litoželezen. Svetujemo, da v fazi načrtovanja to definirate in upoštevate ustrezna navodila za vgradnjo.
8. Kako je z vzdrževanjem čistilne naprave? Zakonsko je potrebno odvišni mulj iz naprave očistiti vsaj vsake 3 leta oz. po potrebi. Izberite napravo, ki jo lahko vzdržujete sami oz. le na vašo željo sklenete pogodbo o vzdrževanju z dobaviteljem. Poraba elektrike mora biti zelo majhna, zato izberite napravo, ki je krmiljena in nima le časovnega stikala.
Ko smo na prelomu stoletja pričeli s programom malih čistilnih naprav je bila naša edina naloga, da prepričamo ljudi o pomembnosti čiščenja odpadnih voda. Naša država v tistem času še ni imela harmoniziranih standardov z EU na tem področju, zato nas večina strokovne in širše javnosti ni razumela.
V nekaj letih so se je pojavila konkurenčna podjetja, ki so ciljala na poceni naprave. Večina njih je delovala le nekaj let. Okoli l. 2010 pa se je možnost trženja izboljšala, saj je Slovenija počasi začela s spreminjanjem zakonodaje o varovanju okolja. Oblikovalo se je okoli 60 podjetij, ki so nekatera ponujala ustrezne naprave, večina pa žal ne. Tako se je v Slovenji vgrajevalo naprave, ki sicer imajo formalni certifikat, vendar niso proizvodi, ki zagotavljajo kvaliteto izpustne vode.