Objavljeno v Kvadrati, št 144, dne 14.avgusta 2006, avtor Roman Rozman
Biološke čistilne naprave so prihodnost
Zaradi vse strožjih zahtev in direktiv EU je in bo v prihodnje postalo čiščenje
odpadnih voda vse bolj pereč problem. Problematike čiščenja odpadnih voda smo se v Sloveniji korenito lotili leta 1999
v okviru nacionalnega programa varstva okolja, ki ga je sprejel državni zbor.
Pozneje so se sprejemale razne uredbe, ki so podrobneje opredeljevale posamezna
področja čiščenja voda, zakonsko pa je bilo čiščenje urejeno z zdaj že starim
zakonom o vodah. Povprečen Slovenec namreč na dan porabi okoli 300 litrov vode.
Še pred nedavnim so bili Ijudje navajeni, da so v območjih, kjer ni bilo kanalizacijskega
omrežja, zgradili greznice ali pa odplake zgolj spustili v bližnji jarek, potok
ali gozd. Zaradi vse večje skrbi za okolje bodo takšna dejanja prepovedana in
v nasprotju z zakoni in predpisi. Novozgrajene stavbe morajo že danes upoštevati
novejšo zakonodajo, čeprav nekateri projektanti še vedno zahtevajo vgradnjo zgolj
greznic. Kljub spremenjeni in strožji zakonodaji danes greznice še zmeraj uporablja
več kot polovica Slovencev. To pa žal ni več dovolj, saj sta razvoj družbe in
kakovost življenja drugačna in višja kot nekoč. Začetna investicija v gradnjo
greznice je resda nižja, vendar imamo v kasnejšem obdobju veliko več dela in stroškov,
ki jih ne bi imeli, če bi si uredili lastno čistilno napravo. Izognili pa bi se
tudi težavam, ki se bodo pojavile kot posledica strožje zakonodaje na okoljskem
področju. Čez čas tako več ne bo mogoč izpust v naravno okolje, saj pravilniki
in zakonodaja tako predvidevajo. Vsebina greznice se mora v skladu z Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
odvažati v centralne čistilne naprave.
Zakonodaja o urejanju in odvajanju odpadnih voda je urejena v naslednjih zakonskih
predpisih: Zakonu o varstvu okolja (Ur. list 41/2004), Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. list 123/ 2004, 68/2005), Uredbi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav
(Ur. list 103/2002), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. list 47/2005) in drugih. Zakonodaja med
drugimi obveznostmi nalaga, da se morajo vsa gospodinjstva, kjer je le možno,
priključiti na centralno čistilno napravo (CČN); kjer se na CČN ne morejo priključiti,
lahko odpadne vode zbirajo v nepretočni, triprekatni greznici ali biološki čistilni
napravi ustrezne velikosti; na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda
se bo morala do leta 2007 oziroma 2010 vsa voda zbirati v nepretočnih greznicah;
na občutljivem območju, kjer gradnja javne kanalizacije ni potrebna, je za zdaj
možno odpadno vodo čistiti še prek pretočnih greznic, vendar bo povsod treba namesto
njih (ali v njih) namestiti ustrezne čistilne naprave; čiščenje v pretočni greznici
je za zdaj še dovoljeno tudi tam, kjer je predvidena gradnja javne kanalizacije,
vendar letno onesnaženje ne sme presegati 10 populacijskih enot (PE). Ko bo tudi
tam javna kanalizacija, pa se bo treba priključiti nanjo.
Kot pojasnjujejo pri podjetju Prosigma, je zakonodaja na področju malih čistilnih
naprav harmonizirana z evropsko in za novogradnje, kjer ni možnosti priklopa na
kanalizacijo, predpisuje gradnjo triprekatne nepropustne greznice ali malo čistilno
napravo (malo biološko čistilno napravo). Izpustov odpadne vode v naravo je torej
konec. Za že narejene propustne greznice je predviden zadnji rok sanacije leta
2017.

Mala čistilna naprava za enodružinsko hišo (za 5 populacijskih enot, kar pomeni
pet ljudi).
Biološke čistilne naprave, za katere se odloča vedno več gospodinjstev, so naprave,
ki posnemajo delovanje mikroorganizmov, saj ti tudi v naravnem okolju razgrajujejo nečistoče. Razlika je v tem, da v
čistilnih napravah ti procesi zaradi obilice hrane, zraka in vode potekajo v znatno
večjem obsegu. Funkcijo čiščenja vode opravljajo mikroorganizmi, ki v umazani
vodi lebdijo v obliki majhnih kolonij, lahko pa jim nastavimo posebne nosilce,
na katerih se razrastejo v tako imenovano biomaso.
V račun za porabo vode je vključena tudi tako imenovana okoljska dajatev za obremenjevanje
voda, ki znaša že več kot pol cene vse porabljene vode. S temi sredstvi se financirajo projekti gradnje komunalnih čistilnih naprav
in vodov. Obrobna in periferna območja imajo od tega bore malo, ker na razpršenih
mestih za samo nekaj hiš verjetno nikoli ne bodo uredili čistilne naprave in kanalizacijskega
omrežja. Okoljske dajatve za obremenjevanje voda smo lahko delno ali v celoti
oproščeni, če imamo ustrezno čistilno napravo.

To je vse, kar je od čistilne naprave za enodružinsko hišo videti po vgradnji.
Konkretno ta obratuje že dobrih pet let.
Vrste čiščenja
Kot pravijo pri podjetju ProSIGMA, so biološke čistilne naprave kontrolirano
gojišče bakterij, zato lahko predelajo le vodo, v kateri je biološko razgradljiva umazanija. To so komunalne
vode, ki nastajajo v gospodinjstvih, restavracijah, hotelih, naseljih in podobno, ki so, skratka, rezultat človekove dejavnosti. Greznicam, kakršne smo poznali nekoč (enoprekatne greznice), je potekel rok uporabe, saj so z vidika zakonodaje in učinkovitosti čiščenja že skoraj stvar preteklosti.
Redki projektanti jih še vključujejo v gradbene projekte. Dokončno bodo prepovedane do leta 2017. Zato je gradnja greznic že danes nesmiselno početje, tako z ekološkega kot z
ekonomskega vidika. Greznica vedno pomeni potencialno ekološko nevarnost, cena
njene gradnje pa je na ravni cene ustrezne čistilne naprave. Poleg tega pomeni
odvoz greznične vsebine velikanski tekoči strošek, ki ga je treba plačevati vse
življenje. Stroški odvoza greznične vsebine se bodo še povečevali. Če se postavi
čistilna naprava in iz nje izteka čista voda, ki dosega zakonsko določene zahteve
o čistosti vode, pa lahko dosežemo oprostitev plačila ekološke takse, ki trenutno
dosega približno polovico cene pitne vode. S tega vidika sta potrebna premislek
in preudarna odločitev, da je gradnja lastne biološke čistilne naprave najboljša
odločitev kljub začetnim nekoliko večjim stroškom v primerjavi z gradnjo greznice.
Tehnične lastnosti
Pred izbiro in nakupom čistilne naprave je treba upoštevati nekaj osnovnih dejavnikov.
Prvi je enostavnost naprave, da pozneje nimamo težav z raznimi elektronskimi in električnimi sklopi. Drugi
faktor je zanesljivost delovanja s preverjenimi dobrimi učinki delovanja. Male
biološke čistilne naprave so lahko preproste in cenovno zelo sprejemljive. Zmogljivost čistilnih naprav je zelo različna in odvisna od potreb. Vedno več ljudi se odloči za čistilne
naprave v kompaktni izvedbi za enodružinske hiše (denimo 5 PE). Narašča pa povpraševanje
po večjih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje odpadne vode iz več
hiš, manjših vasi ali zaselkov. Te so preproste za postavitev, saj jih v teren
namestimo praktično takoj, na poprej pripravljeno temeljno ploščo. Preostaneta
samo zasip in priklop vode ter elektrike. Prednost kompaktnih čistilnih naprav, velikih od pet do tisoč enot, je modularnost, kar pomeni preprosto dograjevanje zmogljivosti, če se pozneje pokaže potreba
po tem. Vgradnja je preprosta, saj se naprava namesti v gradbeno jamo na pripravljeno betonsko ploščo. Majhna
teža naprave omogoča enostaven transport in prenos brez posebnih dvigal. Če bo
naprava na povoznem območju, je treba namestiti primerno čistilno napravo z dvojnim
plaščem, ki se napolni z betonom. Za napravo tudi ne potrebujemo posebnih električnih omaric, ampak se priklopi direktno na vtičnico. Za prezračevanje se uporabi puhalo, ki ne porabi veliko električne energije in se lahko nahaja tudi v objektu,
če je naprava največ osem metrov od objekta, sicer pa se nahaja v posebni omarici
ob čistilni napravi.
Čistilna naprava - prerez
Ko je hiša priklopljena na čistilno napravo, nismo več odvisni od drugih glede
odpadne vode. Vsaka čistilna naprava je majhen proizvodni obrat. Treba je upoštevati nekaj zakonskih določb in tehnoloških navodil za nemoteno
obratovanje čistilne naprave. Produkta delovanja čistilne naprave sta v osnovi dva: to sta čista voda, ki lahko ponikne v naravi, in čez čas tudi odmrlo neaktivno blato, ki ga je treba do dvakrat letno v majhnih količinah odstraniti. Ker se neaktivno
blato, čeprav je odlično organskomineralno gnojilo, šteje za posebni odpadek,
ga sme odstraniti le za to pooblaščeno komunalno podjetje, vendar je strošek tega
odstranjevanja bistveno manjši, kot če bi vsak mesec praznili celotno greznično
vsebino. Pri mali čistilni napravi za enodružinsko hišo z dna čistilne naprave odstranimo
približno kubični meter blata do dvakrat letno.
Možno je tudi, da se greznica preuredi v čistilno napravo, in investicija se lahko povrne zelo
hitro. Kasneje, po preureditvi greznice, deluje naprava po principu sekvenčnega biološkega
čiščenja in tudi poskrbi, da se voda očisti do 99 odstotkov. Čistilna naprava se namreč fiksira zgolj na predelno steno nove ali že obstoječe
greznice. Ta poseg zahteva določene pogoje, zato je treba pred vgradnjo preveriti volumen in zgradbo greznice. Naprave tovrstnega tipa zagotavljajo visoko učinkovitost čiščenja, saj so
parametri izpustne vode pod zakonsko določenimi mejami. Delovanje naprav ne povzroča hrupa, kar je zelo pomembno. Treba je paziti, da ima naprava vse zakonsko potrebne
dokumente in je v skladu z veljavnimi uredbami. Od prodajalca in monterja tovrstnih sekvenčnih bioloških čistilnih naprav je
treba zahtevati, da vas seznani z referencami. Več naprav je montiranih, več je možnosti, da zadeva deluje, kot mora, saj
so izboljšane in preizkušene. Napravo je treba vzdrževati, kar je sorazmerno poceni,
odvečno blato pa približno enkrat letno odpeljati na centralno čistilno napravo,
kar opravi pooblaščena komunalna služba.
Princip delovanja
Princip delovanja bioloških čistilnih naprav je v osnovi enak ne glede na velikost. Gre za kompaktne mehansko-biološke čistilne naprave za čiščenje sanitarno-fekalnih
vod. Naprava je narejena iz več komor, ki so med sabo ločene. Prva komora je namenjena mehanskemu čiščenju vode. Iz prve v drugokomoro teče pred očiščena voda v biološki del naprave, v katerem se nahajajo nosilci za biomaso. Zaradi bakterij v obliki biomase,
ki raste na teh nosilcih, se voda očisti organskih nečistoč in dušikovih spojin. Ves proces organske predelave spremlja intenzivna aeracija preko zračnih difuzorjev.
V zadnjem usedalniku se aktivno blato posede in loči od čiste vode ter delno prečrpava
nazaj v biološki, drugi del. Čista voda odteka s pomočjo črpalke, ki rabi tudi
za prečrpavanje odvečnega mulja nazaj v biološki del. Čim boljšo učinkovitost čiščenja je mogoče doseči zgolj ob primernem vzdrževanju
in primernem dimenzioniranju naprave. Ob visokih nivojih podtalnice se predlaga namestitev naprav z ojačanim dnom.
Naprave za več populacijskih enot lahko imajo vgrajene tudi dodatne filtre oziroma
dozatorje (denimo za odstranjevanje oziroma eliminacijo fosforja).
Cena
Pogostost praznjenja je odvisna od števila uporabnikov in volumna greznice. Vsekakor je priporočljivo, da se kupci najprej prepričajo o zgradbi in delovanju
čistilne naprave. Med priložnostmi in možnostmi gradnje čistilne naprave je
tudi tako imenovana rastlinska čistilna naprava, ki posnema naravne lagune oziroma
močvirja. Res pa je, da je pri tovrstni napravi v primerjavi z biološko treba
zagotoviti več prostora na površju. Vsekakor se bodo ljudje morali začeti odločati za drugačne načine čiščenja odpadnih
voda kot zgolj izgradnjo greznice, kjer nikoli (zaradi prevelikih stroškov) ne bo čistilnih naprav in kanalizacije.
Biološka čistilna naprava za enodružinsko hišo z vgradnjo, montažo in DDV-jem
stane približno 750 tisoč tolarjev, lahko tudi menj ali več, odvisno od proizvajalca.
Čistilna naprava v Termah Moravci za 600 populacijskih enot