Biološke čistilne naprave

biološke čistilne naprave, male čistilne naprave, komunalne čistilne naprave,

kompaktne čistilne naprave

ProSIGMA Plus d.o.o.,
Limbuška cesta 2,
2341 Limbuš

Tel.(02) 421 32 00
fax (0)2 421 32 09
Brezplačna št.: 080 88 55
E-pošta: info@prosigmaplus.si

Na začetno stran Na začetno stran Natisni stran

Male čistilne naprave


Objavljeno v MOJ dom

Po objavi prispevka v 67. šte­vilki priloge Moj dom, v kate­rem smo pisaii o ugodnih poso­jilih Ekološkega sklada, je na naš naslov prispelo kar veliko vprašanj o malih čistilnih napra­vah. Zapisali smo namreč, da Ekološki sklad razpisuje ugod­na posojila za izgradnjo teh na­prav. Tokrat smo se zato odlo­čili nekoliko podrobneje sprego­voriti tudi o njih. V Sloveniji je kar nekaj uvozni­kov različnih tujih proizvajalcev čistilnih naprav (Kerner Ljublja­na, Ekološki inženiring in sve­tovanje Celje, Lakolit Koper itn.), za strokovno pomoč pa smo tokrat poprosili sodelavce mariborske poslovne enote podjetja ProSIGMA  d.o.o. To podjetje je zastopnik več dobaviteljev ekološke opreme, ki izdelujejo tipske biološke čisti­lne naprave kompaktne izved­be za čiščenje komunalnih od­padnih voda iz gospodinjstev, naselij, restavracij in hotelov.

 

Čistilne naprave

 
Male biološke čistilne naprave imajo različne zmogljivosti - od treh pa do nekaj sto enot oziro­ma populacijskih ekvivalentov (PE - onesnaženje, ki ga dnevno prispeva človek ob podmeni, da porabi 200 do 300 litrov vode in ustvari enako količino odpadne vode, obremenjene z detergenti, maščobami, dušikovimi spojina­mi, mikroorganizmi in drugimi organskimi ter neorganskimi pri­mesmi). Samo za orientacijo po­vejmo, da stanejo čistilne napra­ve za pet PE od cca 3.000 € naprej (brez DDV). Mere malih bioloških čistilnih naprav za tri PE so 2,16 x 1,5 x 2,5 metra (d, š, v), medtem ko naprava za dvesto PE meri 12 x 2,16 x 3 metre. Smiselno jih je vgraditi ob objektih, ki jih ni moč priključiti na urejeno ko­munalno infrastrukturo in so na območju varovanja pitne vode oziroma tam, kjer bi bila grad­nja greznic ekološko nesmotr­na, neustrezna ali predraga. Na­pravo, ki je iz umetne mase, ojačena s posebnimi elementi in samonosilna, vkopljemo v sicer neizrabljena tla in jo zasi­pamo do višine 5 centimetrov pod zgornjim robom, tako da je skoraj neopazna. Njen po­krov je pohoden, lahko pa tudi povozen. Te čistilne naprave so namen­jene čiščenju komunalnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, skupnostih, naseljih, predvsem pa tam, kjer ni pričakovati me­šanja vode z industrijskimi od­plakami. Odlikuje jih zelo visoka stopnja čiščenja (91 do 95 %), zato zakon prečiščeno vodo do­voljuje speljati tudi v naravno okolje, tj. v ponikovalnice in vodotoke. Tako vodo lahko uporabimo tudi za pranje povr­šin, strojev in zalivanje zelenic ter vrtov itn., kar pride zelo prav v bolj sušnih obdobjih.

 

Prednosti in stroški  

 
Proizvajalci oziroma uvozniki navajajo številne prednosti ma­lih bioloških čistilnih naprav pred klasičnimi greznicami. Gradnja greznice je zahteven in drag, hkrati pa tudi ekološko sporen poseg, saj mora zgraje­na greznica dolga leta zagota­vljati popolno neprepustnost za vodo, vprašanje pa je tudi, kako graditelji upoštevajo stroge pred­pise. Na mnogih območjih, ki so va­rovana, je gradnja greznic celo prepovedana. Zaradi stroškov seveda vsakdo stremi k čim manjši greznici, to pa pozneje povečuje stroške odvoza njene vsebine (do desetkrat na leto). Prevelika greznica po drugi stra­ni poveča gradbene stroške, ogroža pa tudi okolico. V grez­nicah zaradi gnitja organske mase nastaja tudi za okolico ne­prijeten vonj, ki je še zlasti izrazit pri prečrpavanju in odvozu nje­ne vsebine. V malih bioloških čistilnih na­pravah se organska masa upo­rabi za rast mikroorganizmov, ki jo ti po povsem naravni poti razgrajujejo v naravne produk­te. V njih se ne nabira usedlina, ampak le odpadna celična ma­sa, ostanki bakterij in sedimen­tirani trdni delci, zato jih je tre­ba čistiti samo enkrat ali izjemo­ma dvakrat na leto, kar občutno zmanjša tekoče stroške. Ker je voda za okolje neoporečna, je moč na podlagi analize pridobiti tudi sklep o oprostitvi plačevan­ja ekoloških taks za odpadno vodo. Tekoče stroške torej predstavlja le poraba električne ener­gije za pogon čistilne naprave (v velikosti stroškov porabe na­vadne žarnice). Zaradi samo enega gibljivega elementa (elek­tromotor) je tekoče vzdrževanje celotne naprave povsem nezah­tevno.
 

Delovanje čistilne naprave

 
Male biološke čistilne naprave sestavljajo tri tehnološke celo­te: mehanski dvoprekatni use­dalnik oziroma zadrževalnik (A), biološki reakcijski prostor (C) z rotirajočim nosilcem (B) in nak­nadni usedalnik z vračanjem aktivnega mulja v reakcijski pro­stor (D). Čiščenje odpadne vode poteka v eni kompaktni enoti, ki po­leg sekcije mehanskega vsebuje tudi sekcijo biološkega čiščenja. Mehansko poteka v dvoprekat­nem prostoru za usedline (A) z naravno sedimentacijo. Del tega prostora pri dnu je namen­jen anaerobni stabilizaciji used­lin, njihovemu zgoščevanju in skladiščenju. Tako očiščena voda odteka v prostor za biološ­ko čiščenje (C). Biološka pre­snova poteka s pomočjo izbra­nih aerobnih bakterij, ki jih v naprave vnašamo umetno (B) - s tako imenovano biokocko, ki jo pritekajoča voda razkraja in ob tem sprošča bakterije. Pri napravi Redokol lahko izbi­ramo tudi med bakterijami za vode s povečanim deležem pralniških vod, maščob, slad­korjev, mineralnih olj, ogljiko­vodikov itn. Pri biološki razgrad­nji odpadkov sodeluje mnogo različnih mikroorganizmov, ki se ob svoji presnovi v delovanju dopolnjujejo, zaradi česar lahko male biološke čistilne naprave prenašajo velike hidromehanske in snovne sunke, ki jih klasično čiščenje ne zmore. Aktivirana zmes iz biocone (C) doteka skozi žleb za odvajanje nastalih plinov v vertikalni do­datni rezervoar (D), ki je pri dnu povezan s prostorom biocone (C). Tako je možno prečišče­vanje usedlin v dodatnem pro­storu (D), odvečne usedline pa se prečrpajo s posodicami na obodu vrtečega se bobna, ki do polovice sega v tekočino. V usedalniku in skladiščnem prostoru (A, E) se aktivne use­dline ločijo od vode, ki odteka skupaj z dotokom v biocono, to pa omogoča povezavo med biocono (C), prostorom za use­dline (A) in dodatnim prostorom (D). Žleb za odtok čiste vode iz dodatnega rezervoarja (D) je opremljen s pomičnimi stena­mi, tako da plavajoče nerazto­pljene snovi ne morejo kar odteči.
 
Cistilna naprava delovanje

 

Vzdrževanje čistilne naprave

 
Naprava deluje neprestano in je ni treba oskrbovati dnevno. Tu­di njeno vzdrževanje ni zahtev­no, paziti pa je treba, da jo po morebitnem izpadu elektrike čim prej ponovno poženemo - najpozneje v enem ali dveh dneh. Čistilna naprava mora imeti upravljalca, ki njeno delovanje spremlja in vodi obratovalni dnevnik, delovanje naprave pa spremlja tudi vizualno, na pod­lagi občasnih meritev in ob­časnih vzdrževalnih del. Enkrat tedensko je treba opraviti vi­zualno in zvočno kontrolo nje­nega delovanja (vrtenje rotorja), enkrat mesečno pregledati vi­dez vode, enkrat na osem do dvanajst mesecev pa po potre­ bi - če se dvigne nivo mulja - izprazniti njen primarni del. Odvoz opravi komunalno pod­jetje. Občasno je treba snovi iz vertikalnega dodatnega rezervo­arja D deponirati v primarni del, v katerega priteka odpadna voda. Taka čistilna naprava je sestavljena iz materialov, ki so dolga leta odporni proti delo­vanju mokrega in agresivnega okolja, uporabniku pa ob ustrez­nem vzdrževanju zagotavlja za­nesljivo obratovanje za najmanj trideset let.

 

Strokovno svetovanje: Štefan Zorko, ProSIGMA, d. o. o., Limbuš - Maribor, e-pošta: info@prosigma.si, internet: www.prosigma.si

© ProSigma d.o.o. Vse pravice pridržane. Piškotki in zasebnost Izdelava spletnih strani Oblikovanje.com