Biološke čistilne naprave

biološke čistilne naprave, male čistilne naprave, komunalne čistilne naprave,

kompaktne čistilne naprave

ProSIGMA Plus d.o.o.,
Limbuška cesta 2,
2341 Limbuš

Tel.(02) 421 32 00
fax (0)2 421 32 09
Brezplačna št.: 080 88 55
E-pošta: info@prosigmaplus.si

Na začetno stran Na začetno stran Natisni stran

Čiščenje opravijo mikroarganizmi


Objavljeno v Delo in dom, 26. julij 2006, avtorica Katarina Nemanič

SPUŠČANJE ODPADNIH GOSPODINJSKIH VOD IZ PREPUSTNIH GREZNIC V VODOTOKE ALI PODTALNICO NI VEČ DOVOLJENO. PO VELJAVNI ZAKONODAJI, SPREJETI KONEC LANSKEGA LETA, MORAJO BITI VSE GREZNICE NEPRETOČNE, TO POMENI, DA JIH JE TREBA PRAZNITI IN VSEBINO ODPELJATI V ENO OD ČISTILNIH NAPRAV. TAM, KJER NI IN TUDI V PRIHODNJE ZARADI NEEKONOMIČNOSTI NE BO JAVNEGA KOMUNALNEGA OMREŽJA, LAHKO LASTNIKI HIŠ TEŽAVO Z GOSPODINJSKIMI ODPLAKAMI REŠIJO Z MALO BIOLOŠKO ČISTILNO NAPRAVO, KI ODPADNE VODE OČISTI, TAKO DA SE JIH LAHKO SPUSTI V OKOLJE. VGRADIJO JO V OBSTOJEČO GREZNICO, ČE JE TA VSAJ DVOPREKATNA IN NEPREPUSTNA, ODLOČIJO PA SE LAHKO ZA SAMOSTOJNO ČISTILNO NAPRAVO.
 

V osnovi se v malih bioloških čistilnih napravah odpadne vode očistijo s pomočjo mikroorganizmov (biomase), ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Običajno so to aerobne bakterije, ki v čistilno napravo pridejo že z odpadno vodo, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka.

 
Tehnologija čiščenja bioloških naprav je lahko različna, vendar je po besedah Štefana Zorka iz podjetja ProSIGMA za gospodinjstva najbolj primerno čiščenje s fiksnimi nosilci, ki so v napravi in na katerih se zadržujejo mikroorganizmi. V napravo se dovaja tudi zrak, tako da se mikroorganizmi lahko razmnožujejo.
 

ČIŠČENJE V NADZOROVANIH CIKLIH

 

Natančneje celoten proces čiščenja v sodobnih napravah poteka v več fazah, zato so čistilne naprave običajno sestavljene iz dveh ali treh delov ali prekatov, razlaga Mihaela Vrzel iz podjetja Aqua Tehnika Maribor. V prvem delu se zbirajo odplake, ki po odvodnih ceveh pritečejo iz gospodinjstva. Tu poteka mehansko čiščenje, s katerim se iz vode odstranijo večji, grobi deli in se kot mulj usedajo na dno. V drugem delu poteka biološko čiščenje po tako imenovanem postopku SBR (sekvenčni biološki reaktor). To pomeni, da proces čiščenja običajno poteka v treh osemurnih ciklih, odvisno od količine odpadnih vod. Posamezen cikel je razdeljen na dva dela. V prvem, daljšem, se ob vpihavanju zraka v napravo izvaja proces razgradnje, drugi, krajši del, je čas mirovanja, ko se biološko blato (kosmiči mikroorganizmov) v tretjem prekatu useda na dno, prečiščena voda pa ostaja na površini in odteka v vodotok ali ponika. Biološko blato se s pomočjo zračne črpalke prečrpa nazaj v prvi del naprave. Potem se začne nov osemurni proces čiščenja vode, ki se je v tem času nabrala v prvem delu ali zbiralniku.

 
 

CENE

 

Za štiričlansko družino je treba izbrati biološko čistilno napravo PE 4 ali PE 5. PE pomeni populacijske enote oziroma eno osebo. Takšna naprava lahko očjsti odpadne gospodinjske vode štirih ali petih ljudi. Cene so različne, okvirno pa je treba za tako zmogljivo napravo skupaj s triprekatno greznico odšteti od 600 do 900 tisoč tolarjev. Cena že zajema montažo in DDV. Nekoliko ceneje pa bo, če ne potrebujemo nove greznice, temveč lahko izkoristimo staro.

 

SAMODEJNO DELOVANJE

 

Delovanje naprav je samodejno in krmiljeno z manjšim računalniškim sistemom, ki zaznava spremembe, kot so nihanje količine odpadne vode, ki priteka, samodejni preklopi na fazo mirovanja, izpad električne energije in podobno. To pomeni, da naprave ni treba vklapljati in izklapljati, prav tako lahko brez skrbi odidemo na dopust, saj bo delovanje prilagodila zmanjšanemu dotoku odpadnih vod med našo odsotnostjo.

 
Za delovanje je potrebna električna energija. Porabijo približno 50 kilovatnih ur elektrike na leto, preračunano na eno osebo, pove Verzelova, Zorko pa doda, da je za enodružinsko hišo letni strošek porabljene električne energije približno od deset do 15 tisoč tolarjev. To je veliko manj, kot je treba plačati za praznjenje greznice, ki je v povprečju potrebno enkrat na mesec.
 

POSTAVIMO JIH LAHKO KJER KOLI

 

Možnosti za namestitev biološke čistilne naprave je več. Če je ob hiši že greznica, ki je neprepustna in vsaj dvoprekatna, se čistilna naprava lahko namesti vanjo. Druga možnost je, da se greznica uporabi kot prvi prekat, v katerem se zbira odpadna voda in mehansko očistijo trdni delci. Greznico se poveže s čistilno napravo, ki ima lahko manjši zbiralnik. Lahko se odločimo za samostojno čistilno napravo z večjim zbiralnikom.

 
Pri novogradnjah je običajna odločitev postavitev samostojne čistilne naprave, ki je načrtovana že v projektni dokumentaciji, pri starejših gradnjah, kjer obstajajo greznice, je najpogostejša odločitev vgradnja naprave vanje. Če se pri stari gradnji odločimo za samostojno postavitev, je pred tem treba na pristojni upravni enoti pridobiti lokacijsko informacijo. Obstoječo greznico je treba najprej očistiti, potem pripraviti po navodilih dobavitelja čistilne naprave, pravita sogovornika. Pri greznici mora biti napeljana tudi električna energija, na katero se priključi naprava. En prekat v greznici se izkoristi za zbiralnik, v drugega se vgradijo nosilci, na katerih poteka biološko čiščenje, razloži Verzelova. Druga možnost je vgradnja tako imenovanega čistilnega modula na predelno steno greznice, ki delujejo podobno kot samostojna naprava, pravi Zorko.
 

POSKRBETI JE TREBA ZA IZKOP IN ELEKTRIKO

 

Za samostojno čistilno napravo je treba pred montažo izkopati dovolj veliko jamo, utrditi dno, še bolje je, če se ga zalije s tanko plastjo betona. Prostor za postavitev čistilne naprave je lahko kjer koli, zagotovljen mora biti samo dostop za vozilo z dvigalko, ki napravo pripelje. Te namreč izgledajo kot velike posode, ki so iz plastičnih mas ali betonske. Običajno se izbere mesto, kjer je naprava čim manj vidna in nemoteča, čeprav je delovanje tiho in ne povzroča nikakršnega smradu. Če ni druge možnosti, se jo lahko postavi tudi sredi dvorišča, saj so naprave, potem ko se jih namesti v jamo in zasuje z zemljo, pohodne. Površina nad njimi se tudi tlakuje, tako da se prek njih lahko vozi. Zaradi vzdrževanja mora bili omogočen dostop. Naročnik mora pred montažo in zagonom pripraviti in položiti cevi za dotok odpadnih vod in odtok. Odtok se lahko spelje v bližnje potoke ali druge vode, voda lahko ponika tudi v podtalnico. Prečiščeno vodo je mogoče zbirati v ribniku ali kako drugače in jo uporabiti za zalivanje zelenic. Vzdrževanje naprav ni zahtevno, občasno je treba preveriti videz in vonj prečiščene vode, pravita sogovornika. Če je ta motna ali zaudarja, pomeni, da mikroorganizmi ne opravljajo dela, zato je treba poklicati vzdrževalce, da preverijo in odpravijo težavo. Poleg tega je treba približno enkrat na leto odstraniti blato iz zbiralnika.
 
© ProSigma d.o.o. Vse pravice pridržane. Piškotki in zasebnost Izdelava spletnih strani Oblikovanje.com