Biološke čistilne naprave so prihodnost

Objavljeno v Kvadrati, št 144, dne 14.avgusta 2006, avtor Roman Rozman

Zaradi vse strožjih zahtev in direktiv EU je in bo v prihodnje postalo čiščenje odpadnih voda vse bolj pereč problem. Problematike čiščenja odpadnih voda smo se v Sloveniji korenito lotili leta 1999 v okviru nacionalnega programa varstva okolja, ki ga je sprejel državni zbor. Pozneje so se sprejemale razne uredbe, ki so podrobneje opredeljevale posamezna področja čiščenja voda, zakonsko pa je bilo čiščenje urejeno z zdaj že starim zakonom o vodah. Povprečen Slovenec namreč na dan porabi okoli 300 litrov vode. Še pred nedavnim so bili Ijudje navajeni, da so v območjih, kjer ni bilo kanalizacijskega omrežja, zgradili greznice ali pa odplake zgolj spustili v bližnji jarek, potok ali gozd. Zaradi vse večje skrbi za okolje bodo takšna dejanja prepovedana in v nasprotju z zakoni in predpisi. Novozgrajene stavbe morajo že danes upoštevati novejšo zakonodajo, čeprav nekateri projektanti še vedno zahtevajo vgradnjo zgolj greznic. Kljub spremenjeni in strožji zakonodaji danes greznice še zmeraj uporablja več kot polovica Slovencev. To pa žal ni več dovolj, saj sta razvoj družbe in kakovost življenja drugačna in višja kot nekoč. Začetna investicija v gradnjo greznice je resda nižja, vendar imamo v kasnejšem obdobju veliko več dela in stroškov, ki jih ne bi imeli, če bi si uredili lastno čistilno napravo. Izognili pa bi se tudi težavam, ki se bodo pojavile kot posledica strožje zakonodaje na okoljskem področju. Čez čas tako več ne bo mogoč izpust v naravno okolje, saj pravilniki in zakonodaja tako predvidevajo. Vsebina greznice se mora v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo odvažati v centralne čistilne naprave.

Zakonodaja o urejanju in odvajanju odpadnih voda je urejena v naslednjih zakonskih predpisih: Zakonu o varstvu okolja (Ur. list 41/2004), Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. list 123/ 2004, 68/2005), Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. list 103/2002), Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. list 47/2005) in drugih. Zakonodaja med drugimi obveznostmi nalaga, da se morajo vsa gospodinjstva, kjer je le možno, priključiti na centralno čistilno napravo (CČN); kjer se na CČN ne morejo priključiti, lahko odpadne vode zbirajo v nepretočni, triprekatni greznici ali biološki čistilni napravi ustrezne velikosti; na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda se bo morala do leta 2007 oziroma 2010 vsa voda zbirati v nepretočnih greznicah; na občutljivem območju, kjer gradnja javne kanalizacije ni potrebna, je za zdaj možno odpadno vodo čistiti še prek pretočnih greznic, vendar bo povsod treba namesto njih (ali v njih) namestiti ustrezne čistilne naprave; čiščenje v pretočni greznici je za zdaj še dovoljeno tudi tam, kjer je predvidena gradnja javne kanalizacije, vendar letno onesnaženje ne sme presegati 10 populacijskih enot (PE). Ko bo tudi tam javna kanalizacija, pa se bo treba priključiti nanjo.

Kot pojasnjujejo pri podjetju Prosigma, je zakonodaja na področju malih čistilnih naprav harmonizirana z evropsko in za novogradnje, kjer ni možnosti priklopa na kanalizacijo, predpisuje gradnjo triprekatne nepropustne greznice ali malo čistilno napravo (malo biološko čistilno napravo). Izpustov odpadne vode v naravo je torej konec. Za že narejene propustne greznice je predviden zadnji rok sanacije leta 2017.

Mala čistilna naprava za enodružinsko hišo (za 5 populacijskih enot, kar pomeni pet ljudi).

Biološke čistilne naprave, za katere se odloča vedno več gospodinjstev, so naprave, ki posnemajo delovanje mikroorganizmov, saj ti tudi v naravnem okolju razgrajujejo nečistoče. Razlika je v tem, da v čistilnih napravah ti procesi zaradi obilice hrane, zraka in vode potekajo v znatno večjem obsegu. Funkcijo čiščenja vode opravljajo mikroorganizmi, ki v umazani vodi lebdijo v obliki majhnih kolonij, lahko pa jim nastavimo posebne nosilce, na katerih se razrastejo v tako imenovano biomaso.

V račun za porabo vode je vključena tudi tako imenovana okoljska dajatev za obremenjevanje voda, ki znaša že več kot pol cene vse porabljene vode. S temi sredstvi se financirajo projekti gradnje komunalnih čistilnih naprav in vodov. Obrobna in periferna območja imajo od tega bore malo, ker na razpršenih mestih za samo nekaj hiš verjetno nikoli ne bodo uredili čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja. Okoljske dajatve za obremenjevanje voda smo lahko delno ali v celoti oproščeni, če imamo ustrezno čistilno napravo.

To je vse, kar je od čistilne naprave za enodružinsko hišo videti po vgradnji.
Konkretno ta obratuje že dobrih pet let.

Vrste čiščenja

Kot pravijo pri podjetju ProSIGMA, so biološke čistilne naprave kontrolirano gojišče bakterij, zato lahko predelajo le vodo, v kateri je biološko razgradljiva umazanija. To so komunalne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih, restavracijah, hotelih, naseljih in podobno, ki so, skratka, rezultat človekove dejavnosti. Greznicam, kakršne smo poznali nekoč (enoprekatne greznice), je potekel rok uporabe, saj so z vidika zakonodaje in učinkovitosti čiščenja že skoraj stvar preteklosti. Redki projektanti jih še vključujejo v gradbene projekte. Dokončno bodo prepovedane do leta 2017. Zato je gradnja greznic že danes nesmiselno početje, tako z ekološkega kot z ekonomskega vidika. Greznica vedno pomeni potencialno ekološko nevarnost, cena njene gradnje pa je na ravni cene ustrezne čistilne naprave. Poleg tega pomeni odvoz greznične vsebine velikanski tekoči strošek, ki ga je treba plačevati vse življenje. Stroški odvoza greznične vsebine se bodo še povečevali. Če se postavi čistilna naprava in iz nje izteka čista voda, ki dosega zakonsko določene zahteve o čistosti vode, pa lahko dosežemo oprostitev plačila ekološke takse, ki trenutno dosega približno polovico cene pitne vode. S tega vidika sta potrebna premislek in preudarna odločitev, da je gradnja lastne biološke čistilne naprave najboljša odločitev kljub začetnim nekoliko večjim stroškom v primerjavi z gradnjo greznice.

Tehnične lastnosti

Pred izbiro in nakupom čistilne naprave je treba upoštevati nekaj osnovnih dejavnikov. Prvi je enostavnost naprave, da pozneje nimamo težav z raznimi elektronskimi in električnimi sklopi. Drugi faktor je zanesljivost delovanja s preverjenimi dobrimi učinki delovanja. Male biološke čistilne naprave so lahko preproste in cenovno zelo sprejemljive. Zmogljivost čistilnih naprav je zelo različna in odvisna od potreb. Vedno več ljudi se odloči za čistilne naprave v kompaktni izvedbi za enodružinske hiše (denimo 5 PE). Narašča pa povpraševanje po večjih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje odpadne vode iz več hiš, manjših vasi ali zaselkov. Te so preproste za postavitev, saj jih v teren namestimo praktično takoj, na poprej pripravljeno temeljno ploščo. Preostaneta samo zasip in priklop vode ter elektrike. Prednost kompaktnih čistilnih naprav, velikih od pet do tisoč enot, je modularnost, kar pomeni preprosto dograjevanje zmogljivosti, če se pozneje pokaže potreba po tem. Vgradnja je preprosta, saj se naprava namesti v gradbeno jamo na pripravljeno betonsko ploščo. Majhna teža naprave omogoča enostaven transport in prenos brez posebnih dvigal. Če bo naprava na povoznem območju, je treba namestiti primerno čistilno napravo z dvojnim plaščem, ki se napolni z betonom. Za napravo tudi ne potrebujemo posebnih električnih omaric, ampak se priklopi direktno na vtičnico. Za prezračevanje se uporabi puhalo, ki ne porabi veliko električne energije in se lahko nahaja tudi v objektu, če je naprava največ osem metrov od objekta, sicer pa se nahaja v posebni omarici ob čistilni napravi.

Čistilna naprava - prerez

Ko je hiša priklopljena na čistilno napravo, nismo več odvisni od drugih glede odpadne vode. Vsaka čistilna naprava je majhen proizvodni obrat. Treba je upoštevati nekaj zakonskih določb in tehnoloških navodil za nemoteno obratovanje čistilne naprave. Produkta delovanja čistilne naprave sta v osnovi dva: to sta čista voda, ki lahko ponikne v naravi, in čez čas tudi odmrlo neaktivno blato, ki ga je treba do dvakrat letno v majhnih količinah odstraniti. Ker se neaktivno blato, čeprav je odlično organskomineralno gnojilo, šteje za posebni odpadek, ga sme odstraniti le za to pooblaščeno komunalno podjetje, vendar je strošek tega odstranjevanja bistveno manjši, kot če bi vsak mesec praznili celotno greznično vsebino. Pri mali čistilni napravi za enodružinsko hišo z dna čistilne naprave odstranimo približno kubični meter blata do dvakrat letno.

Možno je tudi, da se greznica preuredi v čistilno napravo, in investicija se lahko povrne zelo hitro. Kasneje, po preureditvi greznice, deluje naprava po principu sekvenčnega biološkega čiščenja in tudi poskrbi, da se voda očisti do 99 odstotkov. Čistilna naprava se namreč fiksira zgolj na predelno steno nove ali že obstoječe greznice. Ta poseg zahteva določene pogoje, zato je treba pred vgradnjo preveriti volumen in zgradbo greznice. Naprave tovrstnega tipa zagotavljajo visoko učinkovitost čiščenja, saj so parametri izpustne vode pod zakonsko določenimi mejami. Delovanje naprav ne povzroča hrupa, kar je zelo pomembno. Treba je paziti, da ima naprava vse zakonsko potrebne dokumente in je v skladu z veljavnimi uredbami. Od prodajalca in monterja tovrstnih sekvenčnih bioloških čistilnih naprav je treba zahtevati, da vas seznani z referencami. Več naprav je montiranih, več je možnosti, da zadeva deluje, kot mora, saj so izboljšane in preizkušene. Napravo je treba vzdrževati, kar je sorazmerno poceni, odvečno blato pa približno enkrat letno odpeljati na centralno čistilno napravo, kar opravi pooblaščena komunalna služba.

Princip delovanja

Princip delovanja bioloških čistilnih naprav je v osnovi enak ne glede na velikost. Gre za kompaktne mehansko-biološke čistilne naprave za čiščenje sanitarno-fekalnih vod. Naprava je narejena iz več komor, ki so med sabo ločene. Prva komora je namenjena mehanskemu čiščenju vode. Iz prve v drugokomoro teče pred očiščena voda v biološki del naprave, v katerem se nahajajo nosilci za biomaso. Zaradi bakterij v obliki biomase, ki raste na teh nosilcih, se voda očisti organskih nečistoč in dušikovih spojin. Ves proces organske predelave spremlja intenzivna aeracija preko zračnih difuzorjev. V zadnjem usedalniku se aktivno blato posede in loči od čiste vode ter delno prečrpava nazaj v biološki, drugi del. Čista voda odteka s pomočjo črpalke, ki rabi tudi za prečrpavanje odvečnega mulja nazaj v biološki del. Čim boljšo učinkovitost čiščenja je mogoče doseči zgolj ob primernem vzdrževanju in primernem dimenzioniranju naprave. Ob visokih nivojih podtalnice se predlaga namestitev naprav z ojačanim dnom. Naprave za več populacijskih enot lahko imajo vgrajene tudi dodatne filtre oziroma dozatorje (denimo za odstranjevanje oziroma eliminacijo fosforja).

Cena

Pogostost praznjenja je odvisna od števila uporabnikov in volumna greznice. Vsekakor je priporočljivo, da se kupci najprej prepričajo o zgradbi in delovanju čistilne naprave. Med priložnostmi in možnostmi gradnje čistilne naprave je tudi tako imenovana rastlinska čistilna naprava, ki posnema naravne lagune oziroma močvirja. Res pa je, da je pri tovrstni napravi v primerjavi z biološko treba zagotoviti več prostora na površju. Vsekakor se bodo ljudje morali začeti odločati za drugačne načine čiščenja odpadnih voda kot zgolj izgradnjo greznice, kjer nikoli (zaradi prevelikih stroškov) ne bo čistilnih naprav in kanalizacije. Biološka čistilna naprava za enodružinsko hišo z vgradnjo, montažo in DDV-jem stane približno 750 tisoč tolarjev, lahko tudi menj ali več, odvisno od proizvajalca.