Biološke čistilne napravebiološke čistilne naprave, male čistilne naprave, komunalne čistilne naprave,kompaktne čistilne naprave |
![]() ProSIGMA d.o.o., |
|
|
Lastniki hiš bodo male čistilne naprave morali nadgraditi
Richard Haimann, 9. junij 2009, 10:50 Vodna direktiva EU, ki bo začela veljati leta 2015, bo od
lastnikov zemljišč
zahtevala več. Najmanj vsako drugo malo čistilno napravo je potrebno
modernizirati.
Ampak le nekatere zvezne dežele bodo za nadgradnjo nudile finančno
pomoč. Predvsem
za socialno šibka gospodinjstva predstavljajo te zahteve veliko breme. ![]() Če kupujete malo čistilno napravo je pametno nove vodne EU-standarde upoštevati že zdaj!Več kot pol milijona lastnikov zemljišč v Nemčiji mora nadgraditi
svoje male
čistilne naprave, ali pa obstoječe naprave zamenjati za nove, da bi
izpolnili
tehnične standarde vodne direktive EU, ki bo začela veljati 2015. To jih
bo stalo
več tisoč €! Nove EU-standarde pa morajo upoštevati tudi potencialni
investitorji.
Nekatere zvezne dežele za to nudijo finančno pomoč. Strokovnjaki
svetujejo, da
z modernizacijo ne čakate predolgo. ″Veliko lastnikov hiš, želi z izdatki za nadgradnjo zavlačevati čim
bolj dolgo″
pravi Ralf Hilmer, generalni direktor severne deželne zveze, nemškega
združenja
za vodno gospodarstvo, odpadne vode in odpadke (DWA). Na koncu lahko
postane drago.
″Če bodo lastniki zemljišč čakali do konca in nato na enkrat želeli
modernizirati
svoje naprave, ali jih zamenjati za nove, bo povečano povpraševanje
povzdignilo
cene v višave″, opozarja Hilmer. Naraščanje cen pa bi lahko na koncu
popolnoma
izpraznilo zaloge razpoložljive finančne pomoči, ki jo trenutno nudijo
nekatere
dežele. Nadgradnje stanejo od 2.000 do 6.000 €Bodoča EU-direktiva narekuje, da se morajo vse male čistilne
naprave nadgraditi
do biološke stopnje čiščenja, da bi odpadne vode skoraj popolnoma
očistili klic
in dušika, pojasnjuje Gabriele Stich iz Izobraževalnega in
demonstracijskega centra
za decentralno ravnanje z odpadnimi vodami (BDZ) Leipzig. Enodružinske
hiše, z
obstoječo malo čistilno napravo, z rezervoarjem iz betona ali umetne
snovi, naj
bi nadgradnja po novih čistilnih standardih stala od 2000 do 4000 evrov,
pravi
Hilmer. ″Pri starejših zidanih greznicah lahko investicija znaša tudi do
6000
evrov, saj je v takem primeru potrebno zamenjati rezervoar.″ Kljub, na
prvi pogled,
primerljivo majhnih stroških, bo finančna obremenitev za družine na
pragu revščine
zelo velika. Le nekatere zvezne dežele nudijo prizadetim lastnikom finančno pomoč. Višina teh pa je po podatkih panožne informacijske službe zelo različna. Tako znaša pomoč na Bavarskem in v Thüringnu 1500 evrov na posamezno hišo. Kadar v hiši živi osem ali več oseb, ta znesek v južno-nemškem Freistaatu znaša celo 2500 evrov. V Mecklenburg-Vorpommern znaša finančna pomoč 750 evrov, kadar investicija znaša najmanj 3500 evrov. Saška nudi pomoč za nadgradnjo obstoječe naprave v višini 1000 evrov, ob nakupi nove naprave pa 1500 evrov. Schleswig-Holstein nudi 770 evrov pomoči na stanovanje. Saška-Anhalt pa podeljuje posojila z 1,99 odstotno obrestno mero. Varčevanje pri investiciji se ni izplačalo!Male čistilne naprave čistijo hišne odpadne vode na mestu. Očiščena
voda ponika
v tla. Decentralizirane naprave so še vedno močno prisotne v
podeželskih, redko
naseljenih regijah, saj bi bila izgradnja kanalnega omrežja za čiščenje
odpadne
vode v centralni čistilni napravi predraga. ″Trenutno je v Nemčiji še
več kot
1,7 milijonov delujočih malih čistilnih naprav″, pravi Hilmer. Le okoli
400.000
naprav bodo verjetno do leta 2015 nadomestila novo položena kanalska
omrežja.
Od 1.3 milijonov individualnih naprav za čiščenje odpadne vode, ki bodo
delovale
še naprej, bo vsako drugo potrebno modernizirati. Predvsem na vzhodu se
marsikatero
okrožje in občina, v podeželskih regijah, kjer je vedno manj
prebivalcev, odpoveduje
izgradnji nove kanalizacije. Začetnik tega je Saška, kjer naj bi se število prebivalcev od danes živečih 4,5 milijonov do leta 2020 zmanjšalo na 3,9 milijonov, in do leta 2050 celo na le tri milijone prebivalcev. ″Še pred petimi leti je bilo v Freistaatu v planu, da bi 95 odstotkov vseh prebivalcev priključili na centralno čistilno napravo″, pravi BDZ-strokovnjakinja Stich. Danes pa naj bi bilo predvidenih le še 86 odstotkov priključkov. Stich: ″Predvsem v podeželskem območju male čistilne naprave tako ne bodo le prehodna rešitev, ampak trajni način odstranjevanja odpadnih voda.″ Več informacij najdete na naslednjih internetnih straneh: |
|